• Savinjska cesta 39, 3330 Mozirje
  • 03 839 15 00
  • ooz.mozirje@ozs.si

Bistvene novosti Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno

Bistvene novosti Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1, Uradni list RS, št. 32/2014 z dne 5. 5. 2014). Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1), je začel veljati 20. maja 2014, uporabljati pa se je začel 18. avgusta 2014, razen v delu, ki se nanaša na osebno dopolnilno delo, ki se bo začel uporabljati s 1. januarjem 2015.
Celoten članek si oglejte pod VEČ.
NOVOSTI ZAKONA:
Zakon ne prinaša bistvenih sprememb glede definicij dela in zaposlovanja na črno, na novo ureja osebno dopolnilno delo ter uvaja dodatne izjeme, ki se ne štejejo za delo ali zaposlovanje na črno (kot so brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih). 
Med novosti spada tudi natančnejša opredelitev prepovedi oglaševanja dela in zaposlovanja na črno, oglaševanje dejavnosti ali dela s strani posameznikov, ki se opravlja na podlagi pogodbe civilnega prava, preden je ta sklenjena.
 
1. NADZOR (18. in 19. člen):
- nadzor nad zaposlovanjem na črno se iz Inšpektorata RS za delo prenaša na Finančno upravo RS; prav tako se nadzor nad delom na črno (»šušmarjev«) prenaša s Tržnega inšpektorata RS na Finančno upravo RS;
- natančneje je urejen postopek nadzora in pristojnosti nadzornih organov; 
- določena je nova obveznost delavca, da mora imeti delavec, ko se delo pri delodajalcu opravlja na podlagi pogodbe civilnega prava ali pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela, izvod pogodbe ves čas na kraju opravljanja dela; 
- nadzorni organi lahko v hitrem postopku izrekajo globe, ki so višje od najnižje predpisanih, mogoče pa bo odvzeti premoženjsko korist, pridobljeno z delom na črno; 
- delodajalec, ki bo imel zaposlenega državljana tretje države, ki nezakonito prebiva v RS, bo med drugim za 5 let izključen iz postopkov javnega naročanja in bo izgubil pravico do javnih sredstev. Predvideno je, da bodo ti delodajalci na javno objavljeni "črni listi".
Pristojnosti Finančne uprave RS bodo na naslednjih področjih:
• posamezniki (osebe, ki nimajo nobenega statusa za to delo in ne plačujejo davkov – predvsem storitvene dejavnosti – inštrukcije, varovanje otrok itd.)
• poleg posameznikov bo Finančna uprava RS nadzorovala ostale segmente dela na črno (ne-vpis dejavnosti v akt o ustanovitvi, neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnost itd.)
• omogočanje dela na črno (sankcionira se tisti, ki omogoča delo na črno, torej oseba, ki najame npr. varuško, za katero ve, da dela na črno)
• zaposlovanje na črno v celoti  – sankcionira se pravne osebe in posameznike, ki zaposlujejo na črno in fizične osebe, ki so tam zaposleni na črno (razen če delavec pred začetkom nadzora prijavi delodajalca, potem se ne sankcionira)
• nedovoljeno oglaševanje v delu posameznikov – sankcionira se osebe, ki oglašujejo delo na črno
 
V komisiji za preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, ki jo imenuje Vlada RS, bodo po novem poleg predstavnikov resornih ministrstev in nadzornih organov tudi predstavnik delodajalcev in predstavnik delojemalcev.
 
2. GLOBE (21. do 24. člen): 
Globe za kršitve so nekoliko višje, najbolj se povečuje globa za delo na črno, kadar ga opravlja posameznik (»šušmar«), v prejšnjem zakonu so bile kazni od 208 do 1877 evrov, po novem so od 1.000 do 7.000 evrov.
DELO NA ČRNO
pravne osebe: 2.000 do 26.000
šušmarji:1.000 do 7.000
OMOGOČANJE DELA NA ČRNO
pravne osebe: 2.600 do 15.600
odgovorna oseba delodajalca: 420 do 1.600
posamezniki: 1.000 do 5.000
ZAPOSLOVANJE    NA ČRNO*
pravne osebe: 5.000 do 26.000
odgovorna oseba delodajalca: 500 do 2.500
posamezniki: 100 do 5.000
NEDOVOLJENO       OGLAŠEVANJE
pravne osebe: 1.600 do 15.600
odgovorna oseba: 500 do 1.500
posamezniki: 500 do 2.500
* prikazane so globe samo za »klasično zaposlovanje na črno« in ne če npr. delodajalec ne hrani kopije dokazila o zakonitem prebivanju za tujca in za druge kršitve (23. člen).
 
3. OSEBNO DOPOLNILNO DELO (ODD) – 12. do 16. člen:
- posameznik lahko opravlja dela le pri fizičnih oseba (ne pa pri s.p. kot gospodarskih subjektih), če so vključena na seznam del; 
- izdelovanje izdelkov domače in umetnostne obrti ter tudi nabiranje in prodaja gozdih sadežev in zelišč ter izdelovanje drugih izdelkov, ki se izdelujejo na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih, niso vezani le na fizično osebo kot naročnika oz. kupca; 
- prihodki iz naslova ODD v posameznem polletju koledarskega leta ne sme v seštevku presegati treh povprečnih mesečnih neto plač v RS v preteklem koledarskem letu; 
- priglasitev ODD se z upravnih enot prenaša na AJPES; 
- uvaja se t. i. »vavčarski sistem« - plačilo vrednotnice s strani naročnika za vsakega izvajalca ODD in s strani samega izvajalca ODD, kadar ta sam izdeluje izdelke domače in umetnostne obrti, druge izdelke, ki se izdelujejo na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih in jih prodaja, ali kadar nabira in prodaja gozdne sadeže in zelišča; pri tem je plačilo vrednotnice vezano na koledarski mesec; 
- naročnik del bo moral za vrednotnico vsak mesec odšteti pavšalni znesek v višini 9 EUR, od katerih bo šlo 7 EUR za pokojninsko, 2 EUR pa za zdravstveno zavarovanje izvajalca del (za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni skladno s predpisi o zdravstvenem zavarovanju). Izvajalec del bo z eno vrednotnico prišel do enega dneva pokojninske dobe; 
- postopek pridobitve vrednotnice bo zelo enostaven, saj bo vrednotnico mogoče kupiti prek spletnega portala e-uprava ali osebno na upravni enoti; 
- podrobnosti bodo urejene v podzakonskem aktu. 

4. KRATKOTRAJNO DELO (17. člen):
- poenostavlja se postopek prijave kratkotrajnega dela (prek prijave za zdravstveno zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (prijava na upravni enoti ni več potrebna, delodajalec vodi dnevno evidenco, ki jo podpišeta tako delodajalec kot delavec).
- širi se krog oseb, ki lahko opravljajo dela prek instituta kratkotrajnega dela (npr. starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe).
 
5. IZJEME OD DELA ALI ZAPOSLOVANJA NA ČRNO (7. do 12. člen):
- na novo je dodana brezplačna pomoč pri delu na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah.
- delo v lastni režiji se sedaj imenuje sorodstvena pomoč, ki velja za vsakršno delo, ki se opravlja v okviru oseb v sorodu brezplačno, torej poleg dela v lastni režiji tudi druga dela in storitve. V okviru sorodstvene pomoči lahko posameznik brezplačno opravlja delo ali storitev za zakonca ali osebo, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, partnerja v registrirani istospolni skupnosti ali za osebe, s katerimi je v sorodstvu v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega tretjega kolena ter v sorodstvu po svaštvu do vštetega drugega kolena.
 
besedilo Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno