• Savinjska cesta 39, 3330 Mozirje
  • 03 839 15 00
  • ooz.mozirje@ozs.si

Odprto pismo ministru g. Vizjaku - povišanje plač

Minister Vizjak

Moje ime je Alojz Selišnik, sem lastnik in direktor lesne firme s 25 zaposlenimi. Imamo od 80-90% izvoza na zahod, firma obstoja od l. 1933. Sam sem tretja generacija gospodarjev firme, zadaj raste in študira že četrta.

Celoten članek si preberite pod VEČ.

Ker trenutno pripravljate delovno zakonodajo, imam na podlagi lastnih izkušenj nekaj predlogov, od katerih vam posredujem dva:

1. Količina delovnega časa

Slovenci smo pridni doma, v društvih in v prostovoljnih organizacijah, medtem  ko smo v firmah še okuženi s  socializmom. Produktivnost v njih je majhna.  Delovni čas osmih ur je skrajšan za čas malice, in vsaj dveh odmorov.  

To je vsaj 10% delovnega časa. Letno to znese več kot en mesec, v štiridesetih letih delovne dobe pa je to štiri leta. Vsak delavec štiri leta.  G. Hans v Nemčiji naredi z enakim strojem in na enakem delovnem mestu v svoji delovni dobi za štiri leta več, kot pri nas g. Janez. 

To je za pridnega  in varčnega delavca četrt do pol hiše, dva do tri avta…  Razlika v razvitejših državah in med nami se veča, ker delamo manj, naše delo je davčno bolj obremenjeno, s prispevki in davki pa so obremenjeni tudi odmori. Kalkuliramo in lažemo sami sebi, da delamo osem ur dnevno, v resnici pa jih le sedem. 

Vsi mediji, sindikati, politika se sprašujejo, kako iz krize, nihče pa ne pomisli, da je treba delati več. Mogoče ni potrebno tako močno  zategniti pasu, šteti mora le produktivno delo. 

Predlog:  

a)  čas malice in drugih odmorov  se naj ne šteje kot čas dela (odmor ni delo)

b)  strošek prehranjevanja naj še vedno ostane strošek delodajalca (ta pridobitev je primerno socialna in dolgoročno za delavca in firmo dobra)

c) Delavcu bi bilo potrebno dvigniti 5% neto plačo, prispevki  in davki pa bi morali ostati na istem nominalnem znesku. 

Predviden rezultat: Firme bi imele primerljivo produktivnost z zahodnimi firmami, cena dela na enoto bi se dejansko zmanjšala, firmam bi ostalo več razvojnih, likvidnostnih sredstev, delavci bi dobili višjo neto plačo, država pa bi svoje še vedno dobila. Pospešil bi se investicijski ciklus v firmah in pri zasebnikih, konkurenčnost firm bi se povečala, s tem pa tudi možnost zaposlovanja. Slovenske firme postajamo predrage in zato vse težje prodajamo v tujino. 

Bistvo predloga je torej, da se storilnost dela na enoto, brez zategovanja pasu, poveča.

2. Davčna razbremenitev

Drugi bruto se mora zmanjšati iz 16 na 10%. 

Kljub z zgornjim ukrepom, bi bila obremenitev dela še vedno previsoka glede na evropsko konkurenco. Če pocenimo delo, bomo delodajalci zaposlovali, ker bomo lažje prodajali naše izdelke.  Nič nam ne koristijo maloštevilni zaposleni z nizkimi plačami in visokimi obremenitvami, če imamo 130.000 nezaposlenih.   Davčna obremenitev dela mora biti takšna, da se delavca splača zaposliti. Sedaj imamo situacijo, ko se nič ne splača…

Spoštovani g. Minister, upam, da sem vam dal kakšno dodatno idejo, čeprav vem, da imate zaposlenih veliko strokovnjakov, ki obvladajo stvar. Svoja stališča sem pripravljen tudi osebno razložiti.

Hvala za pozornost.

S spoštovanjem

Selišnik Alojz uni. Dipl. ing. les.

Luče, 16.5.2012

Prilagamo še objavo časnika FINANCE, 24. maj 2012

Finance

Vrh malega gospodarstva